Merjenje obzobnih žepov
Globina sondiranja obzobnih žepov pove, kako globok je prostor med dlesnijo in zobom – od roba dlesni do dna sulkusa oziroma parodontalnega žepa. Merimo jo s parodontalno sondo v milimetrih.
Pri zdravi dlesni so vrednosti običajno približno 1–3 mm. Večje globine lahko pomenijo vnetje, oteklino dlesni, izgubo prirastišča in/ali izgubo alveolarne kosti. Samo globina žepa pa ni vedno dovolj: pri recesiji je lahko žep plitek, zob pa je že izgubil veliko opore, zato se poleg globine meri tudi recesija in izračuna klinična izguba prirastišča – CAL. CAL je boljši kazalnik izgube parodontalne podpore skozi čas.
Za diagnozo parodontalne bolezni. S sondiranjem ugotovimo, ali gre za zdravo stanje, gingivitis ali parodontitis. Pri parodontitisu se zaradi vnetja in razgradnje podpornih tkiv žep poglablja.
Za določitev obsega in resnosti bolezni. Meritve po posameznih mestih okoli zoba pokažejo, kateri zobje in katere ploskve so prizadeti. To pomaga pri določanju stadija bolezni in načrtovanju zdravljenja. Sondiranje je del parodontalnega pregleda skupaj z meritvami krvavitve, recesije, izgube prirastišča, furkacij in majavosti zob.
Za odkrivanje vnetno aktivnih mest. Če ob sondiranju pride do krvavitve, je to pomemben znak vnetja. Če je prisoten gnoj, to kaže na aktivnejšo okužbo.
Za načrtovanje terapije. Plitvi žepi se pogosto obravnavajo z izboljšano higieno in profesionalnim čiščenjem. Globoki žepi lahko zahtevajo luščenje in glajenje korenin, ponovno oceno, včasih kirurško zdravljenje ali dodatno diagnostiko z rentgenskimi posnetki.
Za spremljanje uspešnosti zdravljenja. Meritve služijo kot izhodišče. Po terapiji primerjamo, ali so se žepi zmanjšali, ali je manj krvavitve in ali se je stanje stabiliziralo. To je eden glavnih načinov spremljanja napredovanja ali zaustavitve parodontalne bolezni.
Ključno: globina sondiranja nam ne pove samo »koliko je dlesen globoka«, ampak nam pomaga oceniti vnetje, izgubo podpore zoba, prognozo in potrebo po zdravljenju.